Refleksije

Arhiv za kategorijo 'miks'


T. Middleton, W. Rowley PREMENJAVE

Brezsramna, na videz vljudna a v resnici kot zona hladna aktualna poteza slovenske gledališke kritike se spet izdaja v svoji pomenljivi sprevrženosti. V nebo vpijoče sprenevedanje “kritiških” vzorcev, ki sem se jim z vso strastjo upiral in jih kot režiser štiri desetletja boleče okušal na lastni koži, ima namen ignorirati (beri: zjebati, na hladno postaviti) tudi delo odlične avstralske režiserke, ki je [...]

  • Share/Bookmark

Shakespeare, MILO ZA DRAGO, MGL, 1. repriza, petek, 19.sept.2008

Impresivno, korporativno dejanje, polno energije, interne in od znotraj igralske zasedbe ter režiserskega tima prihajajoče (klubske, kastne, generacijske, žurerske,  bogsigavedi kakšne) predanosti, ki sicer fascinira, a hkrati pušča gledalca zmedenega, predvsem pa od hude dolžine uprizoritve, tudi hudo izčrpanega. Zakaj?
 
V Sebotovi z (ad libitum) pritaknjenimi atmosferskimi suspenzi in vsakršnimi drugimi dodatki preobloženi, sicer zelo [...]

  • Share/Bookmark

PISMO PTUJČANOM OB UPRIZORITVI RAZTRGANCI V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI

Ogled uprizoritve z diskusijo po njej je vsekakor instruktivna priložnost za celostno razumljenje in občutenje nekega umetniškega dela. Ko si že hočeš ustvariti mnenje o ustvarjalnih vzgibih akterjev, to na koncu predstave v razpravi razložijo oni sami. Kar so govorili me ni premaknilo z mojega stališča. In mnenje o RAZTRGANCIH zato zadeva le predstavo samo, [...]

  • Share/Bookmark

ORFEJU, KI SE SPUŠČA – PISMO KOLEGOM IZ DRAME SNG

Vesel sem uprizoritve, ki temelji na igralskem deležu. Zato gre pohvala strpni in skrbni režiserki, ki je v »vrsti pozabljenih«iz aktualne chorus line: Zorčičevi, K.Levstikovi, B.Levstikovi, M.Vraničevi, Z.Mlakarjevi, M.Kobalovi, V.Plutovi ter N.Valičevi našla smisel v minucioznem in več kot uspešnem režiserskem delu na zlih in omejenih babjih miniaturnih značajih, ki tvorijo čvrsto ekspozicijo uprizoritve. Ta [...]

  • Share/Bookmark

Pismo urednici Večera

»Nicholsov tekst iz leta 1967 je že na prvi pogled poseben zato, ker ni prav mnogo takih, v katerih bi bila naslovna junakinja popolnoma ohromela, priklenjena na invalidski voziček in bi komunicirala s svetom zgolj skozi artikuliranje posameznih glasov, ki jih razumejo le njeni najbližji.« Najprej mimogrede: tisti, ki je prebral tekst, ali videl uprizoritev, [...]

  • Share/Bookmark